Jugoslavija.u.ratu.1941-1945.1991.HDTVRip-R77
Jugoslavija u ratu 1941.-1945.
Jugoslavija v vojni 1941-1945
TV serija (1991–1992)
Žanri: Dokumentarni, zgodovina
O filmu:
Jugoslavija v vojni 1941-1945. druga dokumentarna serija Radiotelevizije Beograd, posneta v obdobju 1991 - 1992 , ki je obravnavala vojne in politične dogodke v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno . Zanimivo je, da je v tem obdobju Jugoslavija že močno razpadla in vse boj se dozdeva, da je bila narejena v večji meri, kot propagandni materijal za ohranitev še tistega malega, kar je takrat od Jugoslavije ostalo. Vsi, ki si boste podrobneje pogledali serijo boste neglede na vsa dejstva v njej opazili veliko nacionalizma predvsem na srbski in hrvaški strani ki sta v zgodovini bivše države nosili vedno posebno vlogo. Tega se ne da spregledati.
Demografske izgube Jugoslavije v drugi svetovni vojni:
V uradnem poročilu z dne 26. maja 1945 je demografska izguba Jugoslavije v drugi svetovni vojni znašala 1.685.000 ljudi oziroma 1.706.000 po kasnejšem poročilu. Te številke predstavljajo skupno demografsko izgubo, ki vključuje ljudi vseh narodnosti, umrle ali umrle zaradi vojne.
Število žrtev vojne je bistveno manjše in po Kočovićevih znaša 1.014.000 oziroma po Žerjavićevih 1.027.000.
Demografske izgube Jugoslavije v drugi svetovni vojni so postale predmet polemike v obdobju rasti nacionalizma v SFRJ. Sama Jugoslavija je med svojim obstojem naletela na dve različni številki žrtev, zato to ni pomagalo pri končnem zaključku razprave o številu žrtev med drugo svetovno vojno.
Josip Broz Tito pa je maja 1945 med govorom v Beli Cerkvi izjavil : "V štirih letih smo izgubili milijon in sedemsto tisoč naših prebivalcev"
Spisek epizod in dodatkov:
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (123) 27. mart.mp4
Serija v resnici vsebuje še dva dela katera pa žal meni nista dosegljiva.
Dodatki:
Stepinac - svetac ili zločinac.mp4
Tehnične specifikacije:
Ime datoteke: Jugoslavija.u.ratu.1941-1945.1991.HDTVRip-R77
Video informacije:
Zvočne informacije:
Želim vam hiter prenos!
Jugoslavija.u.ratu.1941-1945.1991.HDTVRip-R77
Jugoslavija u ratu 1941.-1945.
Jugoslavija v vojni 1941-1945
TV serija (1991–1992)
Žanri: Dokumentarni, zgodovina
Režija: Milan Kundaković
O filmu:
Jugoslavija v vojni 1941-1945. druga dokumentarna serija Radiotelevizije Beograd, posneta v obdobju 1991 - 1992 , ki je obravnavala vojne in politične dogodke v Jugoslaviji med drugo svetovno vojno . Zanimivo je, da je v tem obdobju Jugoslavija že močno razpadla in vse boj se dozdeva, da je bila narejena v večji meri, kot propagandni materijal za ohranitev še tistega malega, kar je takrat od Jugoslavije ostalo. Vsi, ki si boste podrobneje pogledali serijo boste neglede na vsa dejstva v njej opazili veliko nacionalizma predvsem na srbski in hrvaški strani ki sta v zgodovini bivše države nosili vedno posebno vlogo. Tega se ne da spregledati.
Jugoslavija v vojni, 1941-1945, je dokumentarna serija s 23 epizodami, prvič predvajana v začetku devetdesetih let. V seriji so udeleženci in pričevalci vojne ter pomembni jugoslovanski, britanski, nemški, ruski in italijanski zgodovinarji, publicisti in novinarji. Poskuša ponuditi več stališč za pomembne dogodke v tem časovnem obdobju.
Demografske izgube Jugoslavije v drugi svetovni vojni:
V uradnem poročilu z dne 26. maja 1945 je demografska izguba Jugoslavije v drugi svetovni vojni znašala 1.685.000 ljudi oziroma 1.706.000 po kasnejšem poročilu. Te številke predstavljajo skupno demografsko izgubo, ki vključuje ljudi vseh narodnosti, umrle ali umrle zaradi vojne.
Število žrtev vojne je bistveno manjše in po Kočovićevih znaša 1.014.000 oziroma po Žerjavićevih 1.027.000.
Demografske izgube Jugoslavije v drugi svetovni vojni so postale predmet polemike v obdobju rasti nacionalizma v SFRJ. Sama Jugoslavija je med svojim obstojem naletela na dve različni številki žrtev, zato to ni pomagalo pri končnem zaključku razprave o številu žrtev med drugo svetovno vojno.
Josip Broz Tito pa je maja 1945 med govorom v Beli Cerkvi izjavil : "V štirih letih smo izgubili milijon in sedemsto tisoč naših prebivalcev"
Spisek epizod in dodatkov:
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (123) 27. mart.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (223) 6. april.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (323) 10. travanj.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (423) Srbija proleće.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (523) Srbija leto.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (623) Srbija jesen.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (723) 13. jul.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (823) NDH – ustaška revolucija.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (923) NDH – “Cvijet hrvatstva”.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1023) Preventivne likvidacije.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1123) Naličje pacifikacije NDH.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1223) Umirivanje Srbije.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1323) Jugoslovenska vlada u izbeglištvu.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1423) BELO I CRNO.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1523) Federacije.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1623) Britanski ulog ili zavera.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1723) Država pomirenja.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1823) Britanska završnica.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (1923) Vandeja.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (2023) Selidba.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (2123) Staljinova završnica.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (2223) Maj.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. (2323) Ratne priče.mp4
Jugoslavija u ratu 1941-1945. Slovenija.mp4
Serija v resnici vsebuje še dva dela katera pa žal meni nista dosegljiva.
Dodatki:
Stepinac - svetac ili zločinac.mp4
Tito-Staljin, dve nijanse crvene - 1. deo.mp4
Tito-Staljin, dve nijanse crvene - 2. deo.mp4
Tito, medijska ikona.mp4
Titove žene.mp4
Zabranjena istorija.mp4
Tajna Titovih automobila.mp4
Tehnične specifikacije:
Ime datoteke: Jugoslavija.u.ratu.1941-1945.1991.HDTVRip-R77
Oblika: MP4
Informacije o obliki: QuickTime / MOV
Trajanje: 01: 05: 00.354
Velikost datoteke: 231,82 MB
Video informacije:
Video kodirnik: h264 (h.264 / avc / mpeg-4 avc / mpeg-4 del 10)
Ločljivost: 474 * 360
Širina: 474
Višina: 360
Razmerje zaslona: 79:60
Hitrost sličic: 25 sličic na sekundo
Video bitna hitrost: 400 kb / s
Barvni prostor: yuv420p (tv
Zvočne informacije:
Dajalnik zvoka: aac (napredno kodiranje zvoka)
Avdio bitna hitrost: 95 kb / s
Hitrost vzorčenja: 44100 Hz
Zvočni kanali: stereo
Jezik: und
Trajanje: 01: 05: 00.353
Želim vam hiter prenos!
The.Longest.War.2020.SrbSubs.720p.AMZN.WEBRip.800MB.x264-R77
THE LONGEST WAR 2020
NAJDALJŠA VOJNA
dokumentarni
Ustvarjalci in izvršna producenta HOMELANDA, Emmy® in Peabody, Alex Gansa in Howard Gordon, se skupaj z zmagovalnim režiserjem Emmyjem Gregom Barkerjem odlikujejo v tem dokumentarnem filmu, ki razkriva človeške zgodbe in dramo, ki stoji za ameriškim vpletanjem v Afganistan, zdaj najdaljšo vojno. v zgodovini ZDA. Priče iz prve roke - od ameriških obveščevalcev do vojakov in njihovih družin, afganistanskih uradnikov, novinarjev, najvišjih vladnih in vojaških uradnikov - svoje izkušnje oživijo s čustvenimi intervjuji.
REŽIJA in SCENARIJ: Greg Barker
Tehnične specifikacije:
Ime datoteke: The.Longest.War.2020.720p.AMZN.WEBRip.800MB.x264-R77.mkv
Video informacije:
Zvočne informacije:
Uživajte in ne pozabite na sejanje!
The.Longest.War.2020.720p.AMZN.WEBRip.800MB.x264-R77
THE LONGEST WAR 2020
NAJDALJŠA VOJNA
dokumentarni
Ustvarjalci in izvršna producenta HOMELANDA, Emmy® in Peabody, Alex Gansa in Howard Gordon, se skupaj z zmagovalnim režiserjem Emmyjem Gregom Barkerjem odlikujejo v tem dokumentarnem filmu, ki razkriva človeške zgodbe in dramo, ki stoji za ameriškim vpletanjem v Afganistan, zdaj najdaljšo vojno. v zgodovini ZDA. Priče iz prve roke - od ameriških obveščevalcev do vojakov in njihovih družin, afganistanskih uradnikov, novinarjev, najvišjih vladnih in vojaških uradnikov - svoje izkušnje oživijo s čustvenimi intervjuji.
REŽIJA in SCENARIJ: Greg Barker
ŽANR: Drama, Dokumentarni Film
Igrajo: Roya Rahmani, Mark Sageman, Milt Bearden, Steve Coll, Gary Schroen, Peter Bergen, Pam Constable
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Podnapisi: Srbski
Tehnične specifikacije:
Ime datoteke: The.Longest.War.2020.720p.AMZN.WEBRip.800MB.x264-R77.mkv
Oblika: MKV
Informacije o formatu: Matroska / WebM
Trajanje: 01: 21: 43.510
Velikost datoteke: 797,12 MB
Video informacije:
Video kodirnik: h264 (h.264 / avc / mpeg-4 avc / mpeg-4 del 10)
Ločljivost: 1280 * 720
Širina: 1280
Višina: 720
Razmerje zaslona: 16: 9
Hitrost sličic: 98 sličic na sekundo
Video bitna hitrost: 1363 kb / s
Barvni prostor: yuv420p (progresivno)
Zvočne informacije:
Dajalnik zvoka: aac (napredno kodiranje zvoka)
Avdio bitna hitrost: 0 kb / s
Hitrost vzorčenja: 48000 Hz
Zvočni kanali: stereo
Jezik: eng
Trajanje: 01: 21: 43.510
Uživajte in ne pozabite na sejanje!
SPOMINI.Aleksandra.Kornhauser.Frazer.720p.HDTVRipx264.R77
PROF. DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER FRAZER
SPOMINI
TV dokumentarna serija
17. maja 2020 je prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer preminila.
Tehnične specifikacije:
Complete name : SPOMINI.Aleksandra.Kornhauser.Frazer.720p.HDTVRipx264.R77
Video
Audio
Menu
NAJ OSTANE V TRAJNEM SPOMINU!
SPOMINI.Aleksandra.Kornhauser.Frazer.720p.HDTVRipx264.R77
PROF. DR. ALEKSANDRA KORNHAUSER FRAZER
MEDNARODNO UVELJAVLJENA STROKOVNJAKINJA
NA PODROČJU KEMIJE, PEDAGOGINJA IN ZNANSTVENICA
SPOMINI
TV dokumentarna serija
Dodatek: TV prispevek in intervju
Kemičarka in pedagoginja prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer je bila rojena kot Aleksandra Caleari leta 1926 v Virmašah pri Škofji Loki, kjer je bil njen oče lesni veletrgovec. Po bankrotu očetovega podjetja v času velike svetovne krize, je leta 1929 prej premožna družina čez noč padla v revščino. Kot deklica je Aleksandra občutila lakoto, drugačnost in odrinjenost. Z otroškim delom je pomagala družini pri preživetju. Mladostne sanje je izrinila vojna z doživetji nasilja, morij in taborišča. Aleksandra se je vključila v narodnoosvobodilni odpor. Drobno dekletce iz majhnega predmestja majhne dežele je z odločnostjo, vztrajnostjo in pokončnostjo zraslo v veliko svetovljanko in humanistko, v znanstvenico in pedagoginjo svetovnega slovesa, ki nikoli ni sprejela kakršne koli podrejenosti, ki se ni ustrašila tudi najtežjih naporov, ki je ljubila izzive in živela za ustvarjalnost. Njeni dosežki so zapisani
v tridesetih knjigah in v stotinah člankov in s predavanji je gostovala v najuglednejših dvoranah sveta. Opravljala je številne visoke funkcije in po vsem svetu vodila velike mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje,
varovanje okolja in trajnostni razvoj. Tik pred smrtjo, pri 94-ih letih, je pisala dve novi knjigi. Za svoje delo je prejela mnoga izjemna odlikovanja in visoka mednarodna priznanja. Sprejeta je bila v najuglednejše svetovne znanstvene akademije.
Najvišja priznanja ji je podelila tudi domača dežela, čeprav ne brez kančka pelina zavisti. Nihče ni prerok v svoji domovini.
Menim, da ji Slovenija za čas njenega življenja ni namenila prave pozornosti in časti za vse kar je doprinesla v svetovnem merilu znanosti!
Aleksandra Kornhauser Frazer se je rodila 26. septembra 1926 v Škofji Loki.
Po končani osnovni šoli v Škofji Loki je leta 1942 vstopila v mladinsko gibanje med NOB. Po vojni je končala učiteljišče, nato pa začela poučevati na osnovnih in srednjih šolah. Leta 1963 je ob delu diplomirala iz kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, kjer je dve leti pozneje tudi doktorirala. Podiplomsko se je izpopolnjevala v Švici in Angliji ter kot dobitnica Fulbrightove štipendije v ZDA.
Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi dekanja. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in 1976 za redno profesorico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje.
Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih inštitucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost pri UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.
Leta 1988 je bila izbrana za eno prvih članic Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu.
Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji.
Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilaterarne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.
Njeni dosežki so zapisani v 30 knjigah, objavila je več sto strokovnih in znanstvenih člankov za domače in tuje strokovne revije, več knjig ter dvajset učbenikov in monografij s področja kemije in kemijske informatike.
Kot aktivna znanstvena publicistka je postala članica mednarodnih uredniških odborov strokovnih revij.
Vir: RTV-SLO
17. maja 2020 je prof. dr. Aleksandra Kornhauser Frazer preminila.
Tehnične specifikacije:
Complete name : SPOMINI.Aleksandra.Kornhauser.Frazer.720p.HDTVRipx264.R77
Format : MPEG-TS
File size : 1.57 GiB
Duration : 1 h 46 min
Overall bit rate mode : Variable
Overall bit rate : 2 110 kb/s
Video
ID : 256 (0x100)
Menu ID : 1 (0x1)
Format : AVC
Format/Info : Advanced Video Codec
Format profile : High@L4
Format settings : CABAC / 4 Ref Frames
Format settings, CABAC : Yes
Format settings, Reference frames : 4 frames
Format settings, GOP : M=3, N=60
Codec ID : 27
Duration : 1 h 46 min
Bit rate mode : Constant
Nominal bit rate : 1 800 kb/s
Width : 1 280 pixels
Height : 720 pixels
Display aspect ratio : 16:9
Frame rate : 25.000 FPS
Standard : PAL
Color space : YUV
Chroma subsampling : 4:2:0
Bit depth : 8 bits
Scan type : Progressive
Bits/(Pixel*Frame) : 0.078
Color range : Limited
Color primaries : BT.709
Transfer characteristics : BT.709
Matrix coefficients : BT.709
Audio
ID : 257 (0x101)
Menu ID : 1 (0x1)
Format : AAC LC
Format/Info : Advanced Audio Codec Low Complexity
Format version : Version 4
Muxing mode : ADTS
Codec ID : 15-2
Duration : 1 h 46 min
Bit rate mode : Variable
Channel(s) : 2 channels
Channel layout : L R
Sampling rate : 44.1 kHz
Frame rate : 43.066 FPS (1024 SPF)
Compression mode : Lossy
Delay relative to video : -40 ms
Menu
ID : 4096 (0x1000)
Menu ID : 1 (0x1)
Duration : 1 h 46 min
List : 256 (0x100) (AVC) / 257 (0x101) (AAC)
Service name : Service01
Service provider : FFmpeg
Service type : digital television
NAJ OSTANE V TRAJNEM SPOMINU!
Doberdob-roman.upornika.2015.Slovenija.720p.WEBRip.x264-R77
DOBERDOB-ROMAN UPORNIKA
EKIPA:
Scenarij in režija MARTIN TURK
Vsebina:
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana „Doberdob“ pisatelja Prežihovega Voranca. Roman bo popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se borili na Doberdobski planoti, na kateri je po mnenju zgodovinarjev izkrvavelo največ slovenskih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni in na kateri se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj s pravim imenom Lovro Kuhar.
IGRALCI & SOGOVORNIKI:
SREČKO KERMAVNER (Prežihov Voranc)
PRODUKCIJA:
TEHNIČNI PODATKI
Dolžina: 74 min.
KDOR SEJE TUDI ŽANJE!
Doberdob-roman.upornika.2015.Slovenija.720p.WEBRip.x264-R77
DOBERDOB-ROMAN UPORNIKA
EKIPA:
Scenarij in režija MARTIN TURK
Producentka IDA WEISS
Direktor fotografije RADOVAN ČOK
Montažer JURIJ MOŠKON
Skladatelj glasbe CHRIS ECKMAN
Avtor ilustracij DAMIJAN STEPANČIČ
Zvok MIHA JARAMAZ, VJEKOSLAV MIKEZ
Scenograf MARCO JURATOVEC
Kostumograf EMIL CERAR
Oblikovalka maske PETRA HARTMAN
Vsebina:
Leta 1930 Cankarjeva založba napove izid vojnega romana „Doberdob“ pisatelja Prežihovega Voranca. Roman bo popisal tragične zgodbe vojakov, ki so se borili na Doberdobski planoti, na kateri je po mnenju zgodovinarjev izkrvavelo največ slovenskih vojakov, ki so se borili v prvi svetovni vojni in na kateri se je bojeval tudi takrat dvaindvajsetletni pisatelj s pravim imenom Lovro Kuhar.
Roman dejansko izide šele leta 1940, pisatelj pa roman v desetih letih od napovedi izida napiše kar trikrat, saj rokopis nekajkrat izgine v nenavadnih okoliščin. Obdobje pisanja romana namreč sovpada z aktivnim političnim življenjem Prežihovega Voranca. Bil je eden prvih komunistov na slovenskem, leta 1937 pa postane celo organizacijski sekretar ter s tem drugi človek jugoslovanske komunistične partije. Bil je agent kominterne, popotnik, ki je govoril 5 jezikov ter bil v stikih z nekaterimi najvidnejšimi politiki tistega časa. Hkrati je ves čas ohranjal osebno skromnost in vero v malega človeka ter vrednote, ki sčasoma niso bile več v duhu vse trše partijske ideologije.
Roman Doberdob je nastajal v obdobju, ki ga je Voranc zaradi aktivnega političnega življenja, večinoma preživel v ilegali in velja za edini slovenski avtobiografski roman na temo prve svetovne vojne.
IGRALCI & SOGOVORNIKI:
SREČKO KERMAVNER (Prežihov Voranc)
ALEŠ VALIČ (Interpretacija odlomkov iz romana "Doberdob, Vojni Roman Slovenskega Naroda")
Sogovorniki:
METKA PETRIČ, vnukinja Prežihovega Voranca
DDr. IGOR GRDINA, zgodovinar in literarni zgodovinar
Mag. Dr. FABIAN HAFNER, slavist
Mag. MARKO ŠTEPEC, zgodovinar
Dr. MIRAN HLADNIK, literarni zgodovinar
DARIO FRANDOLIČ, profesor in ljubiteljski zgodovinar
Mag. VASJA KLAVORA, publicist
Dr. VIDA DEŽELAK BARIČ, zgodovinarka
MIROSLAV OSOJNIK, upokojeni strokovni sodelavec Koroškega prokrajinskega muzeja
PRODUKCIJA:
BELA FILM v koprodukciji z
RTV SLOVENIJA
Vodja projekta: Mateja Erika Smisl
Dokumentarni program
Urednik: Peter Povh
Producent: Jaka Hemler
in
RAI FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Odgovorna urednica za Slovenski program RAI – Sedež za FJK:
Martina Repinc
TEHNIČNI PODATKI
Dolžina: 74 min.
Format: DCP, barvni
Ratio: 1:1,78 (16:9)
Hitrost: 25fps
Zvok: Stereo
Jezik: Slovenski
Leto produkcije: 2015 (Maj)
Tip projekta: Celovečerni, Dokumentarni
KDOR SEJE TUDI ŽANJE!
Cinema.Komunisto.2010.SLOSubs.720p.WEBRip.x264-R77
Cinema Komunisto (2010)
Režija Mila Turajlić
Vsebina:
SLO
SRB-HR
Tehnične specifikacije:
Unique ID : 171512738702936913082549147028703504004 (0x810826E4F64EBBA99B0A576015FD6684)
UŽIVAJTE!
Cinema.Komunisto.2010.SLOSubs.720p.WEBRip.x264-R77
Cinema Komunisto (2010)
dokumentarni
Režija Mila Turajlić
Scenarij Mila Turajlić
Fotografija Goran Kovačević
Montaža Aleksandra Milovanović
Glasba Nemanja Mosurović
Producenti Dragan Pešikan, Mila Turajlić, Iva Plemić Divjak, Dejan Petrović, Goran Ješić
Produkcija Dribbling Pictures
Koprodukcija 3K Productions, Intermedia Network
Nastopajo Veljko Bulajić, Velimir Bata Živojinović, Aleksandar Leka Konstatinović, Steva Petrović, Gile Djurić
Trajanje : 01:41:25
SLO PODNAPISI
Vsebina:
SLO
Zgodba o filmskem studiu, kjer je nastajala zgodovina Jugoslavije. Zgodba o človeku, ki je vsak večer obsesivno gledal filme, medtem ko je podnevi vodil državo ter bral in popravljal scenarije bodočih filmov. Zgodba o času, ko je Jugoslavija veljala za Hollywood vzhoda. V zakulisje zlatega obdobja jugoslovanske filmske industrije nas popelje dolgoletni Titov osebni kinooperater Leka Konstantinović, njegov najljubši režiser Veljko Bulajić, zvezda partizanskega filma Bata Živojinović in drugi.
Kolaž prizorov iz pozabljenih jugoslovanskih filmov, arhivskih posnetkov in ekskluzivnih intervjujev pripoveduje zgodbo o vzponu in padcu 'Hollywooda vzhoda' in o ustvarjanju mita o Jugoslaviji na filmskem platnu. Prvenec mlade srbske režiserke je nostalgična, grenko-sladka zgodba o državi, ki ne obstaja več... razen v filmu.
Mila Turajlić, režiserka in scenaristka:
»V to zgodbo sem vstopila kot pripadnica nove generacije jugoslovanskih filmskih ustvarjalcev z zelo nejasnimi spomini na deželo, ki ne obstaja več. Odrasli smo med ruševinami nečesa, kar nostalgično imenujemo 'zlata doba'. Zamudili smo to veliko žurko in prišli ravno ob času, ko je bilo treba plačati račune. /.../ Resnična motivacija za film je bil prvi obisk filmskih studiev Avala filma.
Vstopila sem skozi široka vrata in bilo je, kot bi vstopila v skrivnostni vrt. Pogledala sem za zid in nenadoma se mi je razkril svet, za katerega nisem vedela, da obstaja. Bil je brezmejen, izumrlo mesto zapuščenih in razpadajočih kulis, zastarele opreme, praznih filmskih scen in brezposelnih tehnikov. /.../ Avala film je bil na neki način kraj, kjer se je rojevala iluzija o Jugoslaviji. To je bila moja izhodiščna točka za film, saj sem menila, da lahko porušeni filmski studio razkrije nekaj o razpadu scenografije dežele, v kateri smo živeli. /.../ Želela sem narediti film o tem, kako je mogoče s pomočjo filma napisati zgodbo o neki deželi in ustvariti njeno uradno nacionalno podobo. /.../ Mojo osnovno idejo najbolje povzame citat Jacquesa Rancièra: 'Zgodovina filma je zgodovina moči ustvarjanja zgodovine.'«
SRB-HR
(Filmska priča o Titovu kinooperateru, usponu i padu Avala filma, žanru partizanskog filma i Pulskom festivalu...
Cinema Komunisto nas vodi na putovanje kroz ostatke Titove filmske industrije ispitujući uspon i pad jugoslavenske filmske iluzije. Leka Konstantinović bio je 32 godine Titov osobni kinooperater. U tom periodu prikazao mu je ukupno 8801 film o čemu je vodio uredne zabilješke. Zajedno s redateljemVeljkom Bulajićem, Titovim omiljenim glumcem Batom Živojinovićem i direktorima i zaposlenicima Avala filma Leka govori o tome kako je Maršal Tito koristio filmsku industriju da stvori 'zvanični narativ' nove države - Socijalističke Federativne Republike Jugoslavije. Od natrule scenografije u 'gradu duhova’, u koji se pretvorila moćna Avala, do predsjednikove privatne sale za projekcije, pratimo čovjeka koji je opsesivno svake noći gledao filmove dok je danju, upravljajući zemljom, čitao, pa čak i prepravljao scenarije budućih filmova. Uz pomoć odlomaka iz više od 60 zaboravljenih jugoslavenskih filmova, 'Cinema Komunisto' je priča o Jugoslaviji na način na koji ona nikada nije ispričana na filmskom platnu. Otkrijte tajne pulskog festivala, rušenja mosta na Neretvi, Titove opsesije kinematografijom i opsesije stranih glumaca i redatelja Titom koji su redovito snimali u Jugoslaviji.)
Tehnične specifikacije:
Unique ID : 171512738702936913082549147028703504004 (0x810826E4F64EBBA99B0A576015FD6684)
Complete name : Cinema.Komunisto.2010.SLOSubs.720p.WEBRip.x264-R77\Cinema Komunisto (2010).mkv
Format : Matroska
Format version : Version 4
File size : 1.37 GiB
Duration : 1 h 41 min
Overall bit rate : 1 930 kb/s
Encoded date : UTC 2010-02-22 21:41:31
Writing application : mkvmerge v5.9.0 ('On The Loose') built on Dec 9 2012 15:37:01
Writing library : libebml v1.3.0 + libmatroska v1.4.0
Video
ID : 1
Format : AVC
Format/Info : Advanced Video Codec
Format profile : High@L4.1
Format settings : CABAC / 8 Ref Frames
Format settings, CABAC : Yes
Format settings, Reference frames : 8 frames
Muxing mode : Header stripping
Codec ID : V_MPEG4/ISO/AVC
Duration : 1 h 41 min
Bit rate : 1 735 kb/s
Width : 720 pixels
Height : 576 pixels
Display aspect ratio : 16:9
Frame rate mode : Constant
Frame rate : 25.000 FPS
Standard : PAL
Color space : YUV
Chroma subsampling : 4:2:0
Bit depth : 8 bits
Scan type : Progressive
Bits/(Pixel*Frame) : 0.167
Stream size : 1.20 GiB (88%)
Writing library : x264 core 128
Default : Yes
Forced : No
Color range : Limited
Color primaries : BT.601 PAL
Transfer characteristics : BT.709
Matrix coefficients : BT.601
Audio
ID : 2
Format : AC-3
Format/Info : Audio Coding 3
Commercial name : Dolby Digital
Muxing mode : Header stripping
Codec ID : A_AC3
Duration : 1 h 41 min
Bit rate mode : Constant
Bit rate : 192 kb/s
Channel(s) : 2 channels
Channel layout : L R
Sampling rate : 48.0 kHz
Frame rate : 31.250 FPS (1536 SPF)
Compression mode : Lossy
Stream size : 139 MiB (10%)
Language : Serbian
Service kind : Complete Main
Default : Yes
Forced : No
UŽIVAJTE!
Hitler.Youth.S01.SLOSubs.1080p.WEB-DL.x264.AAC-GENOX
INFO:
Naziv: Hitler.Youth.S01.SLOSubs.1080p.WEB-DL.x264.AAC-GENOX
Leto izida .........: 2017
Velikost ...........: 3,13 GiB
Video ...............: 5028 kb/s | 1920x1080 | 25 fps
Zvok .................: AAC 2.0 @ 96 Kbps
Jezik ................: Angleški | Nemški
Kodek.................: x264
Zvrst...............: Dokumentarec
Država .............: Francija | Kanada | ZDA | Belgija
Podnapisi .........: SLOVENSKI (RETAiL- VGRAJENI)
1.Del - Otroška nacistična vojska
Zgodovina Hitlerjeve mladine sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja.
Po spodletelem poskusu državnega udara leta 1923 je nacistična stranka
z vodjo Adolfom Hitlerjem oblast prevzela leta 1933.
2.Del - Zadnja obramba otroških vojakov
V 1920-ih je podmladek nacistične stranke fanatično sledil Hitlerju.
Ko je Hitler postal kancler, je organizacija vključevala mlade Nemce,
ki so bili že navsezgodaj v življenju deležni ideološkega učenja.
INFO:
Naziv: Hitler.Youth.S01.SLOSubs.1080p.WEB-DL.x264.AAC-GENOX
Leto izida .........: 2017
Velikost ...........: 3,13 GiB
Video ...............: 5028 kb/s | 1920x1080 | 25 fps
Zvok .................: AAC 2.0 @ 96 Kbps
Jezik ................: Angleški | Nemški
Kodek.................: x264
Zvrst...............: Dokumentarec
Država .............: Francija | Kanada | ZDA | Belgija
Podnapisi .........: SLOVENSKI (RETAiL- VGRAJENI)
1.Del - Otroška nacistična vojska
Zgodovina Hitlerjeve mladine sega v dvajseta leta prejšnjega stoletja.
Po spodletelem poskusu državnega udara leta 1923 je nacistična stranka
z vodjo Adolfom Hitlerjem oblast prevzela leta 1933.
2.Del - Zadnja obramba otroških vojakov
V 1920-ih je podmladek nacistične stranke fanatično sledil Hitlerju.
Ko je Hitler postal kancler, je organizacija vključevala mlade Nemce,
ki so bili že navsezgodaj v življenju deležni ideološkega učenja.
Bila.so.Titova.mesta.2018.SLOSubs.720p.WEBRip.x264-R77
Bila so Titova mesta
mini dokumrntarna serija
Opis:
TEHNIČNI PODATKI:
Razmerje slike: 1,77:1 // 16:9
Bila.so.Titova.mesta.2018.SLOSubs.720p.WEBRip.x264-R77
Bila so Titova mesta
mini dokumrntarna serija
2 epizodi
Opis:
Po smrti Josipa Broza Tita (1892–1980) je v vsaki izmed šestih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih pokrajin po eno mesto nosilo Titovo ime.
Z razpadom države so atribut Titova/Titov/Titovo postopno izgubila. Danes so ta mesta v sedmih državah.
Dokumentarni film v dveh delih Bila so Titova mesta skozi usodo osmih mest nekdanje Jugoslavije spremlja, kako se je v minulih desetletjih preoblikoval ta nekoč naš skupni prostor. Zgodbe mest spoznamo skozi pripoved iskrivih sogovornikov, ki se spominjajo obdobja pod Titovim imenom. Ta mesta so bila pogosto privilegirana, izbrana zaradi levičarskih idej, delavskega značaja, industrializacije, urbanizacije in sodobnosti. Mnoge zgodbe so tragične, saj je malo mest, ki se jih ni dotaknila vojna v nekdanji Jugoslaviji.
V prvem delu je poudarek na štirih mestih: Podgorici, Korenici, Vrbasu in Mitrovici.
Glavno mesto Črne gore Podgorica – nekoč Titograd – se hitro razvija, mladi se ob večerih družijo v središču mesta, pred vladno stavbo pa prevarani delavci gladovno stavkajo.
V hrvaški Korenici, pri Plitviških jezerih, se je začela vojna v Jugoslaviji. Ko je izbruhnila vstaja krajinskih Srbov, so pobegnili Hrvati; med operacijo Nevihta so bežali Srbi. Razkošna Titova vila Izvir je razdejana, mogočna podzemna vojaška baza Željava minirana.
Vrbas je pomembno industrijsko mesto v Vojvodini. Ko so po drugi vojni številni Nemci odšli, so z 'vlaki brez voznega reda' v njihove hiše naselili Črnogorce. V mestu živi več kot 20 narodnosti in med prebivalci je večkulturnost pomembna vrednota.
Kosovsko Mitrovico – Mitrovicë razdvaja reka Ibar. Ena stran je popolnoma albanska, druga pretežno srbska. V srbskem delu je dvojna oblast: tista, ki jo priznava država Kosovo, in tista, ki jo je postavila Srbija, saj ima to ozemlje še vedno za svoje. V rudniku Stari trg so se leta 1989 z gladovno stavko prvi uprli Miloševiću. Za marsikoga je bil to začetek razpada Jugoslavije.
V drugem delu bodo predstavljena mesta Užice, Veles, Drvar in Velenje.
Režija in scenarij:Amir Muratović
Produkcija: Matjaž Ham
TEHNIČNI PODATKI:
Razmerje slike: 1,77:1 // 16:9
Trajanje in dolžina: 102 minuti
Barva: barvni
Zvok: stereo
Prikazovalni format: digitalni datoteka
Podnapisi: Slovenski
KDOR SEJE TUDI ŽANJE!
Franja.2012.SLOVENIJA.720p.WEBRipx2-R77
Franja
igrano dokumentarni film
Opis:
Kdo je bila Franja Bojc Bidovec?
Igrani film po resničnih dogodkih
Dokumentarno igrani film temelji na preverjenih zgodovinskih virih in osebnih pismih zdravnice in je tako intimen filmski dokument vojnega časa in skozi oči študentke Anje tudi sodobnega časa in dojemanja preteklosti. Scenarij je po zgodovinskih dokumentih napisal Tomaž Letnar, v vlogi Franje pa je zaigrala Ula Furlan. V filmu igrajo še Aljoša Ternovšek, Ana Vipotnik in Matevž Mueller. Film je nastal v koprodukciji Janez Pirc Produkcija in Televizija Slovenija ter v sofinanciranju Ministrstva za kulturo RS in Občine Cerkno.
Globlji namen filma
Film si poleg estetskih in etičnih namenov postavlja še eno zahtevno nalogo: z zgodbo brez ideoloških predznakov želi nagovoriti novo generacijo nosilcev kolektivnega spomina ter ji o znamenjih časa pripovedovati objektivno in obenem čustveno, da bodo lahko razumeli, kaj se je med 2. svetovno vojno dogajalo, in predvsem to, da se kaj takšnega ne bi več zgodilo.
Franja.2012.SLOVENIJA.720p.WEBRipx2-R77
Franja
igrano dokumentarni film
Opis:
Franja je film o izjemni in dramatični življenjski zgodbi Franje Bojc Bidovec.
Je film o zgodbi partizanske zdravnice in je film o mladem dekletu Anji, študentki medicine, ki v Franjini intimni izpovedi v pismih sinu , najde navdih in ženskost v vsem presežnem, ki je v svetu, navidez enakih možnosti, izpuhtela. Ta generacijski preskok, skozi niz igranih dramatičnih prizorov, ustvarja vez med žensko, ki se je v najtežjih trenutkih druge svetovne vojne uveljavila kot osebnost in zdravnica in je predvsem s svojo karizmatičnostjo in etiko presegala vse politične in nacionalne delitve, ter med mladim, sodobnim dekletom. Tako povsem igrani film, ki temelji na verificiranih zgodovinskih virih in osebnih pismih zdravnice, postaja intimen filmski dokument obeh časov. Pomen Franje Bojc Bidovec ni zgolj nacionalen in presega politične delitve. Ameriški general, vrhovni poveljnik zavezniških oboroženih sil in kasneje predsednik ZDA Dwight Eisenhower, se je s posebno diplomo in s temi besedami zahvalil upravnici bolnice Franja dr. Franji Bojc Bidovec:"Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikoli poplačati, ne bomo pa tega nikoli pozabili."
Kdo je bila Franja Bojc Bidovec?
Franja Bojc Bidovec je bila legendarna partizanska zdravnica, po kateri se imenuje najbolj znana partizanska bolnica iz 2. svetovne vojne, ki je okupatorji nikoli niso odkrili. Franja Bojc je bila rojena leta 1913 v Nemški vasi pri Ribnici kot tretji od sedmih otrok kmečke družine. Gimnazijo je obiskovala v Ljubljani, kjer so jo zaradi prepisovanja pri pouku verouka izključili iz internata. Življenje v mestu je bilo drago, zato se je preživljala z dajanjem inštrukcij bogatim otrokom. Najprej je študirala v Ljubljani, medicino pa je zaključila leto 1939 v Zagrebu. Njeno prvo službovanje je bilo v Bohinjski Bistrici, ob začetku vojne pa je v domači Ribnici odprla zasebno prakso. Že julija 1941 je začela sodelovati v Osvobodilni fronti in italijanske oblasti so jo trikrat zaprle, tretjič se je rešila iz zapora zaradi italijanske kapitulacije. Med novembrsko nemško ofenzivo na Ribnico leta 1943 je bila skupaj s svojo sestro in dr. Pavlo Jerina zajeta na Travni gori, kamor so se z ranjenci umaknili iz bolnišnice, in tam je doživela pravo kalvarijo: del osebja in ranjencev je bil pobit, del pa jih je sovražnik zajel. Med sojenjem se je Franja skupaj s soobtoženimi sklicevala na zdravniško etiko, ki zavezuje zdravnike k pomoči vsem ljudem. Po izpustitvi sta obe ponovno odšli v partizane, Pavla v Trnovski gozd, Franjo so poslali na Cerkljansko. V Cerkno in v sotesko Pasice je prvič prišla 2. januarja 1944, kar opisuje tudi v svoji knjigi Ni neskončnih poti, pisma sinu.
»Med redkimi drevesi smo se približali gori. Sprejela nas je s strmimi skalnatimi stenami in previsi, ki so oklepali hudournik. Ko sem se ozrla, me je prevzela kotlina za menoj, ki je tonila v vseh odtenkih sivine. Kar stala bi in gledala in poslušala. A sem morala naprej. Dan je bil kratek in čakalo nas je še dosti dela.
Še enkrat smo prečkali hudournik, potem pa se je kmalu odprla pred nami kotlina, obdana z visokimi, strmimi stenami. Na njenem najširšem delu je stala lesena baraka v obliki velike črke L. Tu bo poslej tvoj dom, tu boš delala, je nekam slovesno rekel dr. Volčjak. Ranjenci, bilo jih je kakih deset, so v en glas odgovorili na pozdrav. Doktor Volčjak me je predstavil in jim povedal, da bova poslej skrbela zanje z dr. Klajnom, ki še pride za menoj.
Po obrazih bolničark in ranjencev sem lahko presodila, kako priljubljen je in kakšno veljavo ima med njimi dr. Volčjak. In vedela sem, da se bom morala zelo potruditi, da ga bom dosegla. Najti stik z ljudmi, zbujati zaupanje, pa od vsakega zahtevati, da opravlja svoje dolžnosti, je včasih težko. Doktor Volčjak je to znal. Ko smo oskrbeli ranjence in se sestali z osebjem, so se zbrali okoli njega kot prava družina. Bilo jih je osem, sami kmečki fantje, nekateri med njimi že stari partizani. Z doktorjem Volčjakom jih je še posebej družil spomin na dni, ko so gradili prvo barako v soteski. Zadovoljstvo jim je sijalo z obrazov, ko smo se menili, kako bomo zgradili še eno manjšo barako s prostorom za operacije. Bo meni, drobceni ženski uspelo utrditi podobno veljavo, sem se spraševala. Bom znala voditi vsa ta dela? Bom zmogla kirurške posege pri ranjencih, ko nisem bila za to posebej usposobljena? Bilo me je kar malo strah.«
Ustanovitelj in prvi vodja bolnice Franja je bil dr. Viktor Volčjak, Franja BojcBidovec pa je mesto upravnice prevzela 22. januarja 1944 in jo uspešno vodila vse do osvoboditve. Bolnico je z zadnjimi ranjenci zapustila 5. maja 1945. Takoj po vojni je delala v vojaških bolnišnicah v Gorici, Trstu in Ljubljani, od leta 1954, po opravljenem specialističnem izpitu iz ginekologije in porodništva, pa na ginekološko porodniških klinikah v Beogradu in v Ljubljani. Kot članica raznih organizacij in društev si je stalno prizadevala za ohranitev Partizanske bolnice Franja kot zgodovinskega spomenika. Prejela je številna vojaška in civilna odlikovanja in priznanja, imenovali so jo tudi za častno občanko Idrije in Ribnice. Umrla je na svoj rojstni dan 26. novembra 1985 v Ljubljani.
Igrani film po resničnih dogodkih
Dokumentarno igrani film temelji na preverjenih zgodovinskih virih in osebnih pismih zdravnice in je tako intimen filmski dokument vojnega časa in skozi oči študentke Anje tudi sodobnega časa in dojemanja preteklosti. Scenarij je po zgodovinskih dokumentih napisal Tomaž Letnar, v vlogi Franje pa je zaigrala Ula Furlan. V filmu igrajo še Aljoša Ternovšek, Ana Vipotnik in Matevž Mueller. Film je nastal v koprodukciji Janez Pirc Produkcija in Televizija Slovenija ter v sofinanciranju Ministrstva za kulturo RS in Občine Cerkno.
Globlji namen filma
Film si poleg estetskih in etičnih namenov postavlja še eno zahtevno nalogo: z zgodbo brez ideoloških predznakov želi nagovoriti novo generacijo nosilcev kolektivnega spomina ter ji o znamenjih časa pripovedovati objektivno in obenem čustveno, da bodo lahko razumeli, kaj se je med 2. svetovno vojno dogajalo, in predvsem to, da se kaj takšnega ne bi več zgodilo.
Vir: https://www.rtvslo.si/dostopno/clanki/franja-igrano-dokumentarni-film-z-zvocnim-opisom/508166
Tehnični podatki:
Complete name : Franja.2012.SLOVENIJA.720p.WEBRipx2-R77\Franja.2012.SLOVENIJA.720p.WEBRipx2-R77.ts
Format : MPEG-TS
File size : 1.38 GiB
Duration : 1 h 36 min
Overall bit rate mode : Variable
Overall bit rate : 2 050 kb/s
Video
ID : 256 (0x100)
Menu ID : 1 (0x1)
Format : AVC
Format/Info : Advanced Video Codec
Format profile : High@L3.1
Format settings : CABAC / 4 Ref Frames
Format settings, CABAC : Yes
Format settings, Reference frames : 4 frames
Codec ID : 27
Duration : 1 h 36 min
Nominal bit rate : 1 800 kb/s
Width : 1 280 pixels
Height : 720 pixels
Display aspect ratio : 16:9
Frame rate mode : Variable
Color space : YUV
Chroma subsampling : 4:2:0
Bit depth : 8 bits
Scan type : Progressive
Writing library : x264 core 148 r2638 7599210
Audio
ID : 257 (0x101)
Menu ID : 1 (0x1)
Format : AAC LC
Format/Info : Advanced Audio Codec Low Complexity
Format version : Version 4
Muxing mode : ADTS
Codec ID : 15-2
Duration : 1 h 36 min
Bit rate mode : Variable
Channel(s) : 2 channels
Channel layout : L R
Sampling rate : 48.0 kHz
Frame rate : 46.875 FPS (1024 SPF)
Compression mode : Lossy
Delay relative to video : -80 ms
Veliko užitkov!
Kateri pes je zame_dok.serija_SLOSub.R
Kateri pes je zame_dok.serija_SLOSub.R
Which Woof's for Me? tv serie - 2016
KATERI PES JE ZAME?
Sezona 01
dokumentarna serija
Potencialnim lastnikom psov svetujejo, preden jih posvojijo.
Žanri: Družina
Država: ZDA
Jezik: angleščina
Datum izdaje:31. marec 2016 (ZDA)
Podnapisi: Slovenski
KDOR SEJE TA ŽANJE!
KGB.The.Sword.and.the.Shield.2018.S01.SLOSubs.720p.WEB-DL.H264.AAC-GENOX(1)
Naziv: KGB.The.Sword.and.the.Shield.2018.S01.SLOSubs.720p.WEB-DL.H264.AAC-GENOX
Leto izida .........: 2018
Velikost ...........: 2.10 GiB
Video ...............: 1800 kb/s | 1280x720 | 25 fps
Zvok .................: AAC 2.1 @ 128 Kbps
Jezik ................: Slovenski | Angleški | Ruski
Kodek.................: H264
Zvrst...............: Dokumentarec
Država .............: Rusija
Podnapisi .........: SLOVENSKI (RETAiL- VGRAJENI)
VSEBINA:
Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih
obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na
razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo
Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni
zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji
njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev.
1.del:
Lenin je tajno policijo ustanovil "le začasno", vendar so njeni pripadniki
med zatiranjem notranjega nezadovoljstva – pravega in namišljenega – pobili
na milijone državljanov Sovjetske zveze. Pripadniki varnostnih služb ZSSR-ja
so se v tujini vtihotapljali v nemško poveljstvo, britansko obveščevalno
službo in projekt Manhattan, kot so Američani imenovali razvoj atomske bombe.
Moskva je kmalu imela vse potrebno za izdelavo svojega jedrskega orožja.
Začela se je hladna vojna.
2.del:
Sovjetska zveza je avgusta 1949, najmanj pet let prej, kot so pričakovali
na Zahodu, po zaslugi vohunov, ki so Američanom ukradli skrivnosti o jedrskem
orožju, postala druga svetovna velesila. Toda Stalin je marca 1953 umrl.
Poveljnika KGB-ja, Berijo, so usmrtili istega leta. Nikita Hruščev je poskušal
zmanjšati moč varnostnih služb tako, da jih je razbil na več delov. Vendar mu
je oslabitev uspela le začasno. KGB se je kmalu vrnil. V tujini mu je uspel
veliki met – vohuna je pridobil v samem Cijinem vrhu.
3.del:
Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ...
Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično.
KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji
z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite,
da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija
zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo.
Naziv: KGB.The.Sword.and.the.Shield.2018.S01.SLOSubs.720p.WEB-DL.H264.AAC-GENOX
Leto izida .........: 2018
Velikost ...........: 2.10 GiB
Video ...............: 1800 kb/s | 1280x720 | 25 fps
Zvok .................: AAC 2.1 @ 128 Kbps
Jezik ................: Slovenski | Angleški | Ruski
Kodek.................: H264
Zvrst...............: Dokumentarec
Država .............: Rusija
Podnapisi .........: SLOVENSKI (RETAiL- VGRAJENI)
VSEBINA:
Tridelna nemška dokumentarna serija razišče, kako je v stotih letih
obstoja ruska tajna obveščevalna služba, zloglasni KGB, vplivala na
razvoj svetovnih družbenopolitičnih dogodkov in oblikovala današnjo
Rusijo. Režiser Jamie Doran, štirikratni dobitnik emmyja, pojasni
zgodovino KGB-ja z bogatimi arhivskimi posnetki ter pričevanji
njegovih nekdanjih pripadnikov in žrtev.
1.del:
Lenin je tajno policijo ustanovil "le začasno", vendar so njeni pripadniki
med zatiranjem notranjega nezadovoljstva – pravega in namišljenega – pobili
na milijone državljanov Sovjetske zveze. Pripadniki varnostnih služb ZSSR-ja
so se v tujini vtihotapljali v nemško poveljstvo, britansko obveščevalno
službo in projekt Manhattan, kot so Američani imenovali razvoj atomske bombe.
Moskva je kmalu imela vse potrebno za izdelavo svojega jedrskega orožja.
Začela se je hladna vojna.
2.del:
Sovjetska zveza je avgusta 1949, najmanj pet let prej, kot so pričakovali
na Zahodu, po zaslugi vohunov, ki so Američanom ukradli skrivnosti o jedrskem
orožju, postala druga svetovna velesila. Toda Stalin je marca 1953 umrl.
Poveljnika KGB-ja, Berijo, so usmrtili istega leta. Nikita Hruščev je poskušal
zmanjšati moč varnostnih služb tako, da jih je razbil na več delov. Vendar mu
je oslabitev uspela le začasno. KGB se je kmalu vrnil. V tujini mu je uspel
veliki met – vohuna je pridobil v samem Cijinem vrhu.
3.del:
Državni udari, atentati, spolni škandali, zastrupitve z radioaktivnimi snovmi ...
Ob tem pomislimo na filme o Jamesu Bondu. Vendar je vse to v Rusiji zelo resnično.
KGB oziroma FSB, kot se služba zdaj imenuje, pod Vladimirjem Putinom vlada Rusiji
z železno roko kar iz Kremlja. Če se ji uprete, tvegate življenje, tudi če mislite,
da ste na varnem, ker ste v tujini. KGB-ju je uspelo preživeti komunizem. Rusija
zdaj ni več država z varnostno službo. Nasprotno, varnostna služba ima državo.